Danes je v sodobnem svetu vedno več alergij na številne alergene, ki so prisotni v naravi in v hrani. Pri alergiji gre za pretiran odziv imunskega sistema na snovi, ki za mnoge ljudi niso škodljive.

Telo alergene prepozna kot nevarnost in proti njim začne tvoriti protitelesa, del obrambnega sistema. To povzroči številne simptome, kot so kihanje, zamašen nos, srbeče oči in solzenje. To so večinoma znaki, značilni za prehlad, zato mnogi ljudje alergije spregledajo, dokler se ne začnejo ponavljati vsako leto ob istem času z enakimi znaki. Simptomi se lahko pojavijo tudi na koži, na primer kot kožni izpuščaji, srbečica, koprivnica ali rdečica. Drugi spremljevalni znaki so lahko driska, slabost, bolečine v trebuhu in utrujenost. Še vedno niso povsem znani natančni vzroki za nastanek alergij; verjetno nanje vplivajo genetika, okolje in življenjski slog. Najpogostejša je alergija na cvetni prah, ki prizadene velik del alergikov in se kaže s simptomi, podobnimi prehladu.

Ko se zima poslavlja in prihaja pomlad, smo pogosto pomanjkljivo oblečeni, zato marsikdo simptome pripiše prehladu. Kihanje, zamašen nos, izcedek iz nosu in srbeč nos so znaki tako alergije kot prehlada. Kadar se ti znaki ponavljajo vsako leto ob istem času oziroma ob cvetenju določenih rastlin, kot so breza, leska, jelša, cipresa, poleti pa žita, lahko sklepamo, da gre za alergija na cvetni prah in ukrepamo ustrezno.

Pomembno je, da se v času cvetenja teh rastlin izogibamo delu na prostem, ob visokih koncentracijah cvetnega prahu zapiramo okna, zunaj nosimo sončna očala ter redno in temeljito čistimo prostore. Pomagamo si lahko z jemanjem antihistaminikov in nosnimi pršili za čiščenje sluznice ali z drugimi zdravili po nasvetu zdravnika, če alergija na cvetni prah ni obvladljiva.