Spominjam se, ko sem bila mlada in v tistih letih, ko so mi začeli govoriti, kdaj bom postala mama. Priznam, da takrat še nisem bila pripravljena in te teme nisem imela rada, prav zaprav sem se je na veliko izomikala. Najbolj zanimivo je bilo to, da ko sem sama premišljevala o tem, kdaj želim biti mama in kako se človek takart počuti, nisem našla pravega odgovora. Leta potem, ko sem začutila ta občutek, da želim postati mama, mi je postalo jasno, kakšen je ta občutek. Bilo mi je jasno, kako pred leti tega nisem razumela. Tako da sedaj vem, kdaj je pravi čas, ker ženska enostavno začuti. Če bi postala mama prej, mislim, da ne bi bilo prav. Kajti tisti pravi občutek, ti da vedeti, da si pripravljen postati starš. Ni enostavno biti mama, ko rodiš, se zavedaš, da na svetu nisi samo ti, ampak je pred teboj tvoj otrok.
Misli niso več tako svobodne, kot takrat, ko si šek na koncert, praktično z prazno glavo. Sedaj grem na koncert, a glava ni več prazna. V mislih je moj otrok. Biti mama je posebno poslanstvo. Jaz temu ne bi rekla najtežja služba, ker to zame ni služba. Moj otrok je meni vse in služba ni prava primerjava. O tem govorim zato, ker sem že slišala, kako nekatere mame pravijo, da je biti mama najtežja služba na svetu. Kako služba? To je čisto drugo.
Kdaj postati mama je odvisno od posameznice, nekatere to začutijo zelo zgodaj, nekatere nekje na sredini in nekatere pozno. Glavno je, da si tisti trenutek to želijo.
Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.