Ko sem pred nekaj leti zaradi poškodbe izgubil zob zgoraj desno, sem sprva mislil, da se bom nekako navadil na praznino. Zdelo se mi je, da ni tako opazno, saj je bil zob nekoliko zadaj. A hitro sem spoznal, da manjkajoči zob vpliva na več stvari, kot sem si predstavljal. Hrana se mi je zatikala, pri žvečenju sem imel težave, in tudi govor je postal nekoliko nejasen. Poleg tega sem se ob smejanju začel čudno počutiti, kot da vsi opazijo, da mi nekaj manjka.

Po pogovoru z zobozdravnico sva prišla do možnosti, da bi se odločil za zobni mostički. Bila je zelo iskrena glede prednosti in slabosti, a mi je jasno povedala, da je to ena izmed boljših trajnih rešitev, če ne želim implantatov. Sam postopek se mi je sprva zdel nekoliko zapleten – brušenje sosednjih zob, odtisi, začasni nadomestki – ampak vse je potekalo bolj gladko, kot sem pričakoval.

Ko sem prvič prejel zobni mostički, sem bil presenečen, kako naravno vse skupaj izgleda. Tudi občutek v ustih je bil po nekaj dneh popolnoma normalen. Najbolj pa me je navdušilo, da sem lahko spet brez težav jedel in se nasmejal, ne da bi bil v zadregi. Moji bližnji sploh niso opazili razlike, dokler jim nisem povedal.

Zobni mostički so zame pomenili veliko več kot zgolj estetsko rešitev. Vrnil se mi je občutek normalnosti, samozavest in udobje, ki sem ga pogrešal. Danes ne razmišljam več o tem, da imam v ustih nekaj umetnega, zame je to preprosto moj nasmeh. Če bi moral ponovno sprejeti odločitev, bi jo brez pomisleka ponovil.

Poleg vsega sem opazil tudi, da so se izboljšale moje prehranjevalne navade. Prej sem se izogibal določenim jedem, ker jih preprosto nisem mogel pravilno prežvečiti, zdaj pa jem bolj raznoliko in tudi bolj zdravo. Zobni mostički so mi omogočili, da sem se brez neprijetnosti udeleževal družabnih dogodkov, kjer je bila hrana v ospredju. Še danes se spomnim občutka olajšanja, ko sem prvič po dolgem času brez težav zagrizel v sendvič. Preproste stvari so postale spet dostopne.