Nekaj dni po tem, ko sem na glas sanjala o razsvetljevanju na vrtu, sem ponovno začela to, da bi tudi midva imela sončne celice za samooskrbo z elektriko. Moj mož me je zopet pogledal izpod čela. Ampak vem, da zato, ker ima toliko drugih stvari, ki jih mora urediti in ne zato, ker se ne bi strinjal z mano. Vem, da ve, da je to zagotovo najina zelo dobra poteza, ki bi jo morala narediti čim prej, ampak vem, da je edini problem tukaj ta, da bo s tem kar precej dela. Časovno sva pa oba precej zasedena in vseeno bi tako on kot tudi jaz raje šla tudi na kakšen dopust čez poletje.

Vseeno bi bilo pa zelo dobro, če bi bile sončne celice postavljene, preden bi šla na dopust. Težka odločitev. Vsekakor bi bila pa ena celica samo za to, da bi imela svetilke na vrtu precej premalo, če sem iskrena. In sedaj res ne vem, kaj naj naredim.

Mislim, da bi bilo najbolj smiselno, da bi najprej našla koga, da prideva do prvega podatka, koliko je res dela s tem in kako hitro je lahko to pravzaprav narejeno. Meni se zdi, da je to kar večmesečni projekt. Pa mislim, da nisem kaj veliko zgrešila. Že samo to, da se sončne celice položijo na streho verjetno zahteva veliko dni dela. Kaj šele vsa papirologija. Pa še subvencijo je potem treba urediti, da se del stroška za to povrne.

Morda pa res ne bi bilo slabo, da bi se najprej uredila samo ena celica in bi se ostale sončne celice naredila kasneje in si za to vzameva vas čas v miru? Res se vedno bolj nagibam k temu, da bi bilo to bolje. Pa še moj mož me ne bo vsakič gledal izpod čela, ko bom naglas rekla besedi sončne celice, ker vem, kaj mu gre takoj po glavi.