Nekaj časa nazaj sem po res dolgem času spet videla sošolca iz osnovne šole in seveda sva hvala bogu obadva imela čas za eno kavico. Usedla sva se seveda v prvi lokal, ki je bil prost in tako začela debatirati o samem življenju. Sama načeloma ne živim več v tistem kraju, kjer sem hodila v osnovno šolo, tako da niti ne vem točno, kaj se dogaja tam. In tako mi je ta sošolec lepo povedal, kaj je novega oziroma kaj je ostalo isto.

Potem pa sva iz te debate seveda prišla tudi na to debato. Kaj oba to počneva v življenju. Sama sem mu, seveda povedala, kam sem se preselila in kaj delam. In pa seveda, kaj želim še doseči v življenju. Potem pa je bil na vrsti jo. Sam mi je povedal, da se je preselil, ampak da je še vedno ostal v istem kraju, kjer smo hodili v osnovno šolo. Rekel je, da nikakor ne more iti ven iz tega kraja, saj se je preveč navezal nanj in je želel tudi to nekako ohraniti. Seveda sem bila zelo vesela zanj, ampak me je tudi zanimalo, kaj počne. Povedal mi je, da je njegovo življenje prevzela elektroerozija in da se s tem ukvarja že odkar je zaključil srednjo šolo. Elektroerozija je bila definitivno beseda, ki sem jo prvič slišala.

Takoj po tistem, ko mi je to povedal, sem ga seveda vprašala, kaj je elektroerozija sploh je in tako mi je, lepo razložil, s čim se sploh ukvarja. Bila sem zelo vesela zanj, saj sem videla, kako mu žarijo oči, ko mi je razlagal to zgodbo, kako je prišel do tega poklica in kaj sploh dela. Videlo se je, da mu ta poklic res sede in da je s tem res zelo zadovoljen. Res sem bila vesela, da sem ga spet videla in da smo lahko malce posodobiti ali en z drugim. Imela sva si seveda zelo veliko za povedati in hvala bogu sva imela dovolj časa, da se res vse povedala in hkrati sem se jaz lahko naučila nekaj novega. Na primer to kaj je elektroerozija.